torek, 14. februar 2023

Črni opal - Victoria Holt

Victoria Holt je v veliki meri 'kriva' za mojo ljubezen do branja. Njene knjige so mi bile na voljo praktično takoj, ko sem začela brati, saj smo imeli doma nekaj njenih knjig. Obsežno zbirko njenih knjig pa sta imeli tudi moja babica in teta. Tako sem že v najstniških letih prebrala večino njenih romanov. Z veseljem sem ugotovila, da vendarle nisem prebrala prav vseh. Eden izmed njenih neprebranih romanov je tako tudi Črni opal.

Pravo ime pisateljice je Eleanor Burford in je pisala pod več psevdonimi. Za vsakega je imela tudi neko rdečo nit oziroma določeno temo, ki je prevladovala v romanih. Tako je za psevdonim Victoria Holt značilno, da se dogajajo v viktorijanski Angliji in da je za romane značilen nekoliko gotski, mračnejši ton, ki ima pogosto tudi kriminalne vložke. Med njenimi ljubšimi deli mi je definitivno Rajski otok, vsekakor pa je zelo dobra zgodba tudi v romanu Hiša tisočerih lantern, Indijska pahljača (to sem prebrala že vsaj desetkrat), Judežev poljub, Grajski gospod in Dediščina. Za vse te zgodbe je značilno, da se dogajajo nekje na podeželju, osrednji lik je ženski, ki ji ni bilo ravno postlano z rožicami v otroštvu. Največkrat so hčere zdravnikov ali vikarja, ki po spletu okoliščin pristanejo tako ali drugače v vaški graščini. V teh navadno živijo družine z vsaj dvema otroka, od katerih je vedno vsaj en moški potomec in eno dekle. Z dekletom se navadno izšola tudi naše osrednja junakinja. Konci so bolj ali manj enaki. Na koncu se poroči z vaškim dedičem naslova. Seveda je par zgodb, ki ne sledijo temu vzorcu. Ena izmed takšnih je gotovo Hiša tisočerih lantern.

Kot je značilno za romane tistega časa, se dogajajo nekje na tujem. Vsi liki pa imajo za domovino Anglijo. Z njenimi knjigami tako obiščemo Kitajsko, Indijo, Egipt in Avstralijo. V Črnem opalu je dogajanje razpeto med Anglijo in Avstralijo. Ne gre toliko za tipično ljubezensko zgodbo ampak bolj za zapise spomine mladega dekleta, ki so ga kot dojenčka našli pod drevesom pri zdravniku na vrtu. Karmel, kot je ime naši glavni junakinji, se skozi rano otroštvo bori s predsodki ljudi okoli nje. Kljub skrivnostnemu poreklu, otroštvo vseeno ni žalostno in večkrat poudari kako srečna je bila v dotičnem obdobju življenja. Po mojem mnenju gre zahvala predvsem njej, ki ni pustila, da mnenje ljudi kaj preveč vpliva na njo. Otroštvo prekinejo tragični dogodki, katere razsežnost izvemo bolj proti koncu knjige. Sama se s 'stricem' Tobiyem odpravi na dolgo pot proti Avstraliji. Tam odraste v lepo mladenko. Srce jo vleče nazaj v Anglijo in tja se odpravi skupaj s svojo otroško prijateljico. Tam izve za temačne skrivnosti njene družine. Obišče svoj nekdanji dom in nekako ji uspe razrešiti kaj se je v resnici zgodilo. Spotoma sreča še svojo otroško ljubezen in z njim se tudi poroči.

Tudi Črni opal je tipičen roman Holtove. Mračen, nabit z dogajanjem. Tokrat ni v ospredju njena ljubezen ampak dogodki iz njenega otroštva. Roman se lepo bere in tokrat sem knjigo res prebrala tako rekoč v enem kosu. Holtova me je že večkrat rešila iz bralnega mrka in njene romane zelo rada prebiram. Romani so spisani vsi na isti način in nekako pri njej točno veš, kaj boš dobil. Napisani so lahkotno in tako doživeto, da tudi sam zajadraš skupaj z našo glavno junakinjo.

Knjiga je izšla po avtoričini smrti in je tako njen zadnji izdan roman.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Preišči ta spletni dnevnik