Knjigo sem prebrala za izziv v FB skupini knjižni črvek. Letos v izzivu prvič sodelujem in z veseljem ugotavljam, da sem prebrala že več zelo dobrih knjig, ki jih uvrščam pod posamezne izzive. Prva, ki mi je bila zelo všeč je bila knjiga Sestri, sledila je Pokvarjena kri in sedaj še Resnica o aferi Harry Quebert. Sem skoraj 100% prepričana, da brez izziva ne bi knjige nikoli prijela v roke. In bila bi res škoda. Končno ena kriminalka, ki je spisana na drugačen način in kar vleče, da bereš.
Spremljamo pripoved dveh pisateljev, mladega Marcusa Goldmana in starejšega Harrya Quberta. Oba sta spisala knjigi, ki sta bili uspešnici in sta posledično avtorjema prinesla velik zaslužek. Zgodba se začne, ko mladi Marcus išče navdih za novo knjigo oziroma išče način kako premagati pisateljevo bolezen oziroma odpraviti blokado pisanja. Na koncu je že tako obupan, da pomoč poišče pri starem profesorju iz univerze, ki ga je učil pisateljevanja. Med bivanjem pri Harryu naleti na skrivnostno skrinjo z vsebino, ki bi jo Harry najraje prikril. V skrinji so spominki na njegovo veliko ljubezen Nolo.
Nola je bila 15-letna deklica, ki je že 33 let pogrešana. Njeno izginotje muči prebivalce majhnega obmorskega mesteca. Zgodba se v resnici začne, ko najdejo njeno okostje in za njeno smrt obtožijo Harrya. Marcus verjame v njegovo nedolžnost in tako se odpravi v Main, da dokaže njegovo nedolžnost.
Knjige je spisana kot pripoved Marcusa, ki raziskuje dogajanje izpred 33 let. Med pripovedjo ves čas preskakujemo med dvema časoma. Tistim leta 1975 in tistim leta 2008. Zgodba je tako napeta in ima toliko povezani dogodkov, da se ves čas sprašujemo kaj in kako. Vmes imamo še kakšno poglavje, ki nam daje vpogled v študijska leta Marcusa Goldmana.
Najbolj so mi všeč preobrati. Ko misliš, da je zgodba že zaključena se pojavi nekaj novega in tako dobimo čisto drugo razlago dogodkov. Sem pa sama že dokaj hitro ugotovila Nolo in njeno posebnost, ostalo pa me je pustilo odprtih ust. Branje knjige bi res priporočila vsem, ki imajo radi napete kriminalke ampak ne marajo krvavih prizorov. Vsak detajl in vsaka oseba ima pomen in na koncu dobimo čisto enostavno razlago, kaj se je dogajalo tistega davnega 30. avgusta 1975.
Po knjigi je posneta tudi miniserija. Seveda sem jo pogledala. Me veseli, da ni večjih razhajan med dogodki v knjigi in seriji. Dogodki so skoraj identični tistim v knjigi.

Ni komentarjev:
Objavite komentar