Težko pričakovano nadaljevanje prvenca ruske pisateljice Jane Vagner Pandemija. V Pandemiji se srečamo z glavno pripovedovalko zgodbe Anjo. Anja je ženska v srednjih letih, ki je poročena s Serjošem in ima sina Miša. Na začetku Pandemije se srečamo z grozovitim virusom, ki pobije večino ljudi s katerim se sreča. Knjigi sem dodelila pet zvezdic na Goodread-su, saj me je fascinirala podrobnost z resnično pandemijo kovida. Bolezenski znaki so skoraj identični, kot pri kovidu, le da je izid največkrat drugačen, saj ta virus ubije gostitelja. Kaj hitro lahko potegnemo vzporednice med pandemijama, saj so tudi v knjigi zaprli javno življenje in blokirali vhode v mesta. So pa po knjigi posneli tudi nadaljevanko, ki pa je vsaj meni neprebavljiva.
Začetek pandemije novega virusa prisili Anjo in njeno družino (pridruži se še tast in sosedje), da se odpravijo iz predmestja Moskve v oddaljeno počitniško hišico na rusko-finsko mejo. Na poti se jim dogajajo razne dogodivščine, pridobijo pa še dva potnika. Ves čas branja sem vlekla vzporednice s priljubljeno TV serijo Živi mrtveci in Strah pred živimi mrtveci. Tako tudi v knjigi bežimo pred smrtonosnim virusom, ki nam jo vsake toliko zagode in pokonča kakšnega nam bližnjega. Vmes se še vpletejo v pretep, kjer jo nekdo skupi z nožem.
Knjiga se zaključi, ko prispejo v hišico na otoku sredi jezera.
Tukaj pa se začne nadaljevanje Preživeli. Naša skupinica je bolj ali manj nepoškodovana prispela na otok. Sedaj se začenja sobivanje v tesni dvosobni hišici. Knjiga zelo lepo opiše razmišljanje glavnega lika Anje kako doživlja celo situacijo.
Bralec bi mislil, da bo knjiga, ki je omejena na en kraj dogajanja rahlo dolgočasna a temu ni tako. V vsakdanu se jim ves čas dogajajo različni dogodki in interakcije najprej s starimi in nato novimi sosedi. Ves čas stiskaš pesti in upaš, da so danes ujeli dovolj rib a si hkrati razočaran, ko jim to ne uspe.
Knjiga ima, vsaj zame, presenetljiv konec. Tudi po prebrani knjigi se mi je še nekaj časa po glavi motovilila predstava njihovega življenja. Kar smo videli pri kovidu v bistvu ni še nič v primerjavi s tem kaj nas lahko še doleti. Nikoli ne more biti tako slabo, da ne more biti še slabše.
Sem pa s knjigo obkljukala še eno knjigo za FB izziv v skupini knjižni črveki. Tokrat pisateljica prihaja iz Rusije.


Ni komentarjev:
Objavite komentar