Knjigo pripoveduje Christopher, ki je avtist. Prva stvar, ki sem jo opazila so bila netipično oštevilčena poglavja. Christoper sam pojasni, da se je odločil za praštevila, ki jih obožuje. V knjigi spremljamo več vzporednih zgodb. Ena je definitivno osrednja zgodba o vsakdanjem življenju Christoperja. Družina je bila razdrta in nato ponovno združena (bolj ali manj).
Kar me fascinira, je spoznanje, da se avtisti resnično tako počutijo in tako tudi razmišljajo. Mi jih vidimo, kot posebne ljudi, v resnici pa na vse gledajo izjemno logično. Preko razmišljanja Christoperja se dejansko zaveš, da so to izjemno inteligentni ljudje, ki potrebujejo jasna navodila.
Avtisti ne lažejo in vedno držijo obljube. Morajo pa biti te obljube podane jasno in zelo specifično.
Mislim, da bi bil svet veliko lepši in prijaznejši, če bi ljudje v večji meri razumeli da je vsak človek unikom in vsi mi tvorimo ta raznolik svet.
Definitivno pa je to knjiga, ki mi bo ostala v moji zavesti. Pisatelj se je zelo vživel v vlogo avtističnega fanta in prikazal notranje boje, ki jih bijejo avtisti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar