Tudi letos sem odločila, da se udeležim knjižnega izziva v Knjižnih črvekih. Tako bo tudi letos malo manj kot polovica prebranih knjig na temo izziva. Štartala sem že na polno, saj imam obkljukane že tri knjige od skupno tridesetih. Ena izmed letošnjih tem je vera in kaj bolje predstavlja vero, kot župnik.
V mislim imam seveda cerkvenega dostojanstvenika in ne naslov knjige o kateri bo danes bolj ali manj tekla beseda.
Pisatelj nas popelje v tipično slovensko vasico. V zakristiji vaške cerkve se je zgodil umor. Tako kot vsak dan, je mladi ministrant prišel na bogoslužje a glej ga zlomka, tokrat naleti na okrvavljeno župnikovo truplo. Steče domov in njegovi straši takoj pokličejo policijo.
Rihard Tisnikar je uslužbenec na policiji v Ljubljani. Že kaj nekaj let službuje na oddelku za Krvne in seksualne delite (ja tako se reče oddelku, kjer sedijo glavce, ki razrešujejo umore). Spremljamo njegov dokaj rutinski dan. Ogled kraja dogodka, pogovori s forenziki, obiski prič. Pisatelj nam postreže z njegovim razmišljanjem in točnim sosledjem njegovih dejanj, ki na koncu privedejo do storilca in s tem do razrešitve umora.
Sama zgodba ni ravno vrhunska kriminalka. Se pa bere tekoče in vmes mi misli niso zatavale po svoje. Potek dogodkov tokom preiskave umora je hiter in kaj kmalu dobimo morilca, ki se je (vsaj meni) nakazoval že skoraj od začetka.
Ugotavljam, da me vedno manj kriminalk presneti in res 'vrže na rit'. Imam občutek, da se teme ponavljajo in so dogodki zelo podobni. Tukaj sem takoj ugotovila, koliko je dejanskih morilcev. Tako rekoč takoj, ko sem 'prebrala' obdukcijsko poročilo.
Mi je pa knjiga všeč, saj sem še vedno lokal patriot in me fascinira, kako znajo slovenski pisatelji v naše lokalno okolje vplesti umore. Začelo se je z Golobom, nadaljevalo s Svetkovo in sedaj imamo to tudi pri Valjavcu. Mislim, da tole ne bo njegov zadnji prebrani roman.
Ni komentarjev:
Objavite komentar